APDEJT.si

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Brazilska zvezna policija je aretirala nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na podlagi naloga, ki ga je izdal sodnik Alexandre de Moraes z vrhovnega sodišča. Aretacija je sledila mesecem hišnega pripora, medtem ko se Bolsonaro pritožuje na obsodbo zaradi napadov na demokracijo v Braziliji. Razlog za aretacijo zaenkrat ni znan.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

Na brazilskem vrhovnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Jairu Bolsonaru in njegovim sodelavcem zaradi poskusa državnega udara. Obramba Cida je zahtevala ohranitev ugodnosti, medtem ko sta Ramagem in Anderson Torres zanikala vpletenost v zaroto. Tožilec Paulo Gonet je poudaril, da so se dejanja nasilja in groženj dogajala že pred 8. januarjem. O prvem dnevu sojenja so razpravljali tudi v podcastu, ki je analiziral pravne in politične vidike sojenja.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

V Braziliji se vrstijo politični dogodki, ki vključujejo proteste, odzive na trgovinske odnose z ZDA in notranje politične manevre. Flávio Bolsonaro je na množičnem protestu v Copacabani kritiziral ministra Alexandra de Moraes zaradi domnevne krivične obravnave njegovega očeta, Jairja Bolsonara. Istočasno se je brazilski predsednik Lula da Silva zavzel za enakopraven dialog z ZDA in poudaril, da Brazilija ni nepomembna država. Zunanji minister Mauro Vieira je izjavil, da ustava ni predmet pogajanj v luči carin, ki jih je uvedel Donald Trump. V kongresu se medtem obravnava pauta, ki vključuje tudi morebitno kaznovanje Eduarda Bolsonara. Geraldo Alckmin pa se je okrepil kot možen podpredsednik Lule v letu 2026 po odzivu na Trumpove carine.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.